PSIHOMODO POP (CRO) • KANDA, KODŽA I NEBOJŠA (SRB)
PSIHOMODO POP
Davor Gobac (vokal), Vlatko Čavar - Brada (kitara), Jurij Novoselić - Kuzma (saksofon, klaviature), Tigran Kalebota - Tigi (bobni), Smiljan Paradiš - Šparka (bas)
Psihomodo Pop, na čelu s karizmatičnim pevcem Davorjem Gobcem, nas vedno dodobra prevetri z močno nabitim rockom v skladbah kot so »Kad sam imao 16«, «Osjećam se haj, mozak baj, baj«, »Frida«, »Natrag u garažu«, »Telegram Sam«, »Ramona« in »Ja volim samo sebe«. Skupino poznamo po njenem načinu igranja, ki je pustil močan pečat na rock-sceni nekdanje skupne države. Že 30 let, od nastanka skupine, se naslanjajo na primarni rock zvok skupin, kot so Rolling Stones, Iggy & The Stooges, Lou Reed, Velvet Underground, T-Rex, The Vibrators in Ramones, s čimer so postali nepogrešljivi predstavniki te glasbe v našem prostoru!
Hrvaška petčlanska glasbena skupina Psihomodo Pop je bila ustanovljena leta 1983, na temeljih skupine Neron, v kateri sta takrat igrala Tigran Kalebota - Tigi in Smiljan Paradiš - Šparka. Ko se jima je pridružil karizmatičen frontman Davor Gobac, ki je že pri trinajstih igral v punk skupini Klinska pomora, so se preimenovali v Psihomodo Pop. Skupina, ki zna vedno ustvariti posebno atmosfero, si je zelo hitro našla publiko, ki je naklonjena rock'n'rollu, začinjenim z nepozabno scenografijo zabavnega in vedno nasmejanega Davorja Gobca.
Njihov prvi album Godina zmaja, izdan leta 1988, je zasedbo nemudoma povzdignil v status vodilne skupine takratne rock scene. Skladbo Ja volim samo sebe (v angleščini z naslovom I'm in love with Gobac) so v številnih časopisnih anketah razglasili za skladbo leta. Istega leta so se podali na odre na Nizozemskem, kjer so se potegovali za Grote prijs of Netherland (Velika nagrada Nizozemske) in bili izmed 600 rock skupin izbrani med 6 najboljših. Po številnih uspešnih nastopih na Nizozemskem, je leta 1989 skupina izdala album Live in Amsterdam.
Naslednje leto so se odpravili na trimesečno turnejo po takratni Sovjetski zvezi in tam igrali na 60 razprodanih koncertih. Ko se se vrnili, so izdali video kaseto Briliant Video Psihomodo Pop in sodelovali na kompilaciji ZG rock forces live. Vrhunec leta 1990 pa sta bila nastopa s svetovno znano punk rock zasedbo Ramones na koncertih v Ljubljani in Zagrebu. Istega leta so izdali tudi tretji album Sexy magazine, ki ga je občinstvo dobesedno razgrabilo, a zaradi začetka vojne ni doživel promocijske turneje.
Njihov videospot za skladbo Natrag u garažu z "The best of" albuma Unpljugd, je bil leta 1996 največkrat predvajani spot na številnih hrvaških televizijah. Ta album so Psihomodo pop posneli z akustičnimi glasbili, kar je bil takrat velik svetovni trend. Iz skupine je v tem obdobju odšel Saša Radulović, na njegovo mesto pa je prišel Jurij Novoselić-Kuzma (Film, Disciplina kitschme, Haustor).
Leta 1999 je skupina izdala koncertni album, posnet v Mariboru. Leto kasneje je izšel album Debakl, ki jim je leta 2001 prislužil še eno nagrado Porin, tokrat za najboljši rock album.
Leta 2004 so izdali ploščo album Plastic fantastic, na kateri se nahajajo uspešnice Linoleum Boy, Daj Mi Pusu, Lagano Padam in Baš Kao, za katero pa so posneli spot na koncertu ob 20. obletnici skupine v prepolnem zagrebškem Domu Sportova.
Njihova kariera se je nadaljevala leta 2007 z dvojno "best of" kompilacijo Ultimate Collection, leto kasneje pa so posneli 12 novih skladb za novo ploščo Jeee! Jeee! Jeee!, ki je izšla leta 2009. S to ploščo so se Psihomodo Pop definitvno vrnili k svojim glasbenim koreninam, z njo pa proslavili 26. obletnico delovanja.
KANDA, KODŽA I NEBOJŠA
Vladan Rajović (bobni), Nenad Pejović (kitara), Oliver Nektarijević (vokal), Janko Mostarlić (kitara), Ognjen Beader (bas)
Skupina Kanda, Kodža i Nebojša (KKN) je bila osnovana leta 1991 v Beogradu. Prvotno zasedbo so sestavljali: Oliver Nektarijević (vokal), Vladislav Rac (bas kitara), Rastko Lupulović (električna kitara) in Stevan Dimitrijević (bobni). Ime benda je nastalo kot besedna igra med Rastkom in enim njegovih prijateljev.
Prvi album – "Guarda Toma!" iz leta 1996 – je v bistvu mešanica studijsko posnetih pesmi in posnetkov s koncertov, ki so jih leta 1995 imeli v Domu omladine, KST-ju in Bitefu. Med tem časom se je skupini pridružil Marko Petronijević (trobenta). Na albumu sodeluje tudi Dejan Vučetić Vuča iz skupine Darkwood Dub, sam album pa izide za založbo Metropolis Records. Album izžareva energijo in živost koncertnih nastopov KKN-a. Največji hit s tega albuma je pesem „Priroda“. Z razliko od originalne izdaje, posnete na kaseto, se na izdaji iz leta 2002, ki je posneta na CD-ju, skupaj s pesmimi skupine KKN nahaja še debi album skupine Veliki prezir.
Rastko Lupulović kmalu zatem zapusti bend in se posveti duhovniškemu poklicu v samostanu v Dečanih, kitaro v skupini pa prevzame Ivan Topisirović Top (Fake Madonna’s Underwear, Superstar),.
Drugim albumom „Igračka plačka“, ki je, čeprav produkcijsko nepopoln, ponekod omenjan kot najboljši domači album devetdesetih, se KKN prebije na sam vrh beograjske in jugoslovanske alternativne ter progresivne glasbe.
Skupino kmalu zapusti še Stevan Dimitrijević, nadomesti pa ga Vladan Rajović.
Tretji album - "Become" (B92, 2000) - je z izjemo pesmi „Izlazim“ v celoti posnet v angleščini. Z glasbenega vidika je mogoče zaznati odmike k reggae in acid jazz glasbi, občasno pa tudi uporabo novih inštrumentov, kot so: violina, klavir, trombon, flavta in dromlja. Tudi ta album odlikuje globoka zavest o družbenih vtisih, ki so tokrat nekoliko bolj univerzalni in prefinjeni - predvsem zaradi uporabe angleškega jezika - a kljub temu zelo izstopajoči.
Naslednje leto se skupina zaradi odhoda Topisirovića v ZDA in splošne ustvarjalske utrujenosti na razočaranje publike odloči prekiniti z delom. Poslovilni koncert priredijo 11. maja 2001 v vrtu SKC-ja.
Po odhodu v ZDA in povratku v Beograd leta 2003 Nektarijević okrog sebe zbere novo ekipo glasbenikov. Novo postavo zasedbe ob njem in Rajovićem tako sestavljajo: Nenad Pejović (kitara), Nikola Novaković (kitara) in Branislav Dragović (bas). Ime skupine pa ostaja nespremenjeno.
KKN snemajo nov album, ki leta 2005 izide pod naslovom „Prekidi stvarnosti“ (PGP RTS). Instrumentalno in tekstualno ta album predstavlja najbolj zrelo stvaritev benda. Pesmi s tega albuma, ki postrežejo z drugačnim in svežim vzdušjem, izražajo novo energijo in presegajo žanrske okvirje. Na albumu se prepletajo reggae, jazz, rock in heavy metal.
Januarja 2008 izide DVD z naslovom „Prekid stvarnosti“, na katerem so posnetki s koncertov v beograjskem Domu omladine, ki je potekal 28. aprila 2006, in s festivala Exit istega leta. Na plošči se nahajajo tudi kompozicije, ki jih je skupina ustvarila za rock opero »Mozart...Luster...Lustig«.
Oglej si 
Obišči 
