Damir Urban (vokal), Marko Bradaschia (bobni), Ante Tonči Radič (kitara), Sandi Bratonja (bas), Saša Markovski (klaviature)
Damir Urban je že nekaj časa navzoč na hrvaški glasbeni sceni, izkušnje si je nabiral v reških skupinah La Bellona in Laufer. V svojo glasbo je vtkal prvine rocka, trip hopa in modernejših ritmov, skupaj z mogočnim vokalom. S svojimi energičnimi nastopi si je karizmatični reški pevec pridobil oboževalce ne le na Hrvaškem, ampak tudi v Sloveniji že v času, ko je bil član zasedbe Laufer, tako z njimi kot na samostojni poti pa požel številne glasbene nagrade.
Skupina Laufer je že s prvim albumom "The Best Off" (1993), izdanim za slovensko založbo Corona, pritegnila pozornost hrvaških ljubiteljev rocka in medijev, kar ji je prineslo zavidljiv status med tedanjimi hrvaškimi glasbeniki. Mešanica brezkompromisnega rocka s funkoidnimi vložki in izrazitim Urbanovim vokalom, podkrepljena z izvrstnimi živimi nastopi, je skupino izstrelila v sam vrh tedanje hrvaške scene. Temu je zagotovo pomagal uspeh skladb "Svijet za nas" in "Moja voda", ki sta tedaj postali veliki uspešnici tako doma kot pri nas. Na drugi plošči "Pustinje" (1994) so se predstavili z malce trdnejšim zvokom, a še zmeraj prepoznavnim glasbenim konceptom. Za njo so prejeli Porina (hrvaška različica Grammyja) kot najboljšo alternativno ploščo tistega leta.
Damirja Urbana je sodelovanje z Lauferji počasi začelo omejevati, ker se je začel zavedati lastnih glasbenih zmogljivosti, ki jih očitno ni mogel izraziti v skupini. Po izdaji še enega EP-ja je skupina razpadla, Urban pa se je podal na samostojno pot. Najprej je vokal posodil reški skupini "En Face" v komadu "S dlana Boga pala si", nakar je zbral zasedbo prekaljenih reških glasbenikov in pod imenom "Urban & 4" izdal ploščo "Otrovna kiša" (1996). To je bilo prijetno presenečenje za vse, ki so poznali Laufer, saj je bila glasba na albumu popolnoma drugačna od njihove. Urban je vanjo vtkal prvine rocka, trip-hopa in modernejših ritmov, z mogočnim vokalom, ki je tokrat močneje prišel do izraza. Čeprav "Otrovna kiša" ni požela toliko pozitivnih kritik kot jih je njen naslednik "Žena dijete", je zagotovo prinesla veliko svežine na zaspano in precej nekreativno hrvaško glasbeno sceno. "Žena dijete" (1998) je Urbana dobesedno katapultirala med najbolj ugledne izvajalce tega prostora.
Sledile so številne turneje po Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter z veliko zamudo tudi po Sloveniji. Oktobra in novembra 2004 je Urban na Reki posnel in izdal svoj tretji album, ki nosi naslov »Retro«. Tematski, izjemno osebni album z vrnitvijo k tršim rokovskim ritmom je razveselil vse ljubitelje dobre glasbe. Vrnili so se k bolj rockovskim koreninam, okrnili elektronske prijeme in se prepustili ustvarjanju glasbe na zrelejši in bolj profesionalni ravni. Poslušanje plošče daje občutek o visoko uigrani skupini glasbenikov, ki z Urbanovim angelskim vokalom in virtuoznimi instrumentalnimi vložki zlahka očarajo poslušalca. S skladbo "Mjesto za mene" je bila skupina nominirana za Best Acts-MTV Adria v sklopu MTV European Music Awards.
V času od plošče »Retro« je Urban s skupino 4 ogromno koncertiral in pripravljal ploščo z naslovom »Hello!«, ki jo je produciral Chris Athens (Coldplay, Erykah Badu, Beastie Boys, Johnny Cash). Plošča je prejela odlične ocene tako poslušalcev kot kritikov, ki jo uvrščajo med vrhunce Urbanove lirike, ki je od nekdaj slovela na njegovi intimni izpovedi in umetniški refleksiji vsakdana. Najbolj znani skladbi, za kateri je bil posnet tudi videospot sta »Magnet« in »Hiroshima«. Leta 2010 je izdal še album »No mix, No sex!«.
Za ogled dogodka potrebujete Lento ali dnevno vstopnico.