Afriški ritmi navdušili obiskovalce Festivala, Osibisa pa jih je po koncertu raznesla tudi po ostalih prizoriščih.
»Danes se bo v Mariboru nekaj zgodilo,« je množici na Glavnem odru napovedal starešina Osibise Teddy Osei po nekaj mirnejših uvodnih ritmih. Osibisa je kaj kmalu spremenila ton in plesoča melodija je skoraj neopazno zavzela vse, kar je lahko objela. Noge začno cepetati, boki postanejo nemirni in ramena se pozibavajo v ritmih bongov, medtem dlani oponašajo njihove zvoke. »Popeljali vas bomo v samo osrčje Afrike,« je ob neprekinjenih divjih melodijah naznanil Teddy, eden od ustanovnih članov zasedbe, ki je obnorela svet že v 70-ih letih. Energičen vodja skupine na odru kljub svoji zavidljivi starosti še vedno obvladuje več instrumentov, njegov glas pa predstavlja prav poseben zaščitni znak te unikatne glasbe.
Osibisa je tako več kot upravičila izvor svojega imena – »ritem, ki poka od veselja.« Njihov repertoar je obsegal vse pesmi, katere smo dobro poznali, a jih morda nismo vedeli komu pripisati, kot tiste zaradi katerih bomo skupino sedaj poznali še bolje. Ni namreč trajalo dolgo, preden je plavajoči oder dobil tudi svoje prve plesalce, ki so se skozi melodičen večer potentno množili, vseh devet nastopajočih pa jim je poleg ritma dajalo tudi plesne korake. Teddy Osei je tako uresničil svojo napoved, saj je skupina spremenila večerni hlad v osvežilen vetrič. Svoj energičen nastop so v sproščenem, pozibavajočem se vzdušju z lahkoto in nevede podaljšali pozno v noč.
Sicer pa se ritmi stare celine niso slišali le na Glavnem odru ob Dravi. Člani skupine so se po koncertu odpravili tudi po prizoriščih festivala, kjer so jih navduševali sproščenost in raznolikost dogajanja. Seveda nikakor niso mogli mimo prizorišča Stari Radio, kjer se vsak večer odvijajo vedno glasnejši jam sessioni, prizorišče pa so obiskali tudi dan prej. »Ljubezen, ki jo sedaj tukaj čutim…« stavka ni mogel dokončati Gregg Kofi Brown, ko mu razgreta množica nikakor ni pustila zapustiti jam odra.
