Tony Alen navdušil obiskovalce JazzLenta, z njim pa smo se pred koncertom tudi pogovorili.
Človek, poleg katerega se zdi bobnanje otročje lahko, je včeraj s svojo skupino dodobra razmajal prizorišče Stari Radio in razgibal njegove navdušence.
Danes ima vaša zasedba med člani tudi slovenskega glasbenika Blaža Trčka. Ste s slovenskimi glasbeniki že kdaj sodelovali pri ustvarjanju afrobeata?
Ne, danes bo to prvič. Ampak vse stvari v življenju se enkrat zgodijo prvič in prepričan sem, da bo tudi to izkušnja. Nove stvari pa se tudi nenehoma odražajo skozi moje ustvarjanje. Če pogledate moje delo skozi čas opazite, da so ravno novi elementi pripeljali našo glasbo do točke, ki ji sedaj pravimo afrobeat. Tega ne morem primerjat z drugimi zvrstmi, saj se tovrstno glasbo trudim narediti čim bolj dinamično, ne statično. Ne gre za en tipičen stil, temveč za moj občutek, ki pa ga lahko umestim kamorkoli. Lahko se znajde v rapu, hip-hopu, soulu ali petju. V afrobeatu lahko vidite mnoge okuse zmešane skupaj, da glasba ni monotona. Takšna glasba ustreza več okusom in več ljudem. To pa je tudi razlog, zakaj rad srečam nove ljudi z novimi idejami. Dajmo to narediti skupaj, ta izkušnja je dobra zanj in zame.
Kje vidite svojo glasbeno zapuščino v svetu sodobne glasbe?
Delam, kar bi naj delal in še vedno sem tu. Nikoli nisem dospel do konca in rad sodelujem z različnimi ljudmi. Trenutno se pogovarjam z določenimi člani zasedbe Gorillaz, da bi skupaj sodelovali. Na tem mestu se lahko vprašate kaj neki Tony Alen dela z rokovskim bandom. Ampak mene zanima vsaka zvrst glasbe in v vsaki zvrsti se lahko tudi najdem. To je tudi moj pečat glasbenemu ustvarjanju. Mešanje stilov je spodbudil afrobeat in to mešanje glasbenih vsebin je tudi moj zaščitni znak. Če poslušate moja dela boste videli, da so vsa med seboj različna, saj se nerad ponavljam.
Znani ste po mešanju afriške glasbe z jazzom, iz katerega se je razvil afrobeat. Katera od vaših plošč vam predstavlja korak, s katerim ste ga razvili? Kje ga vidite prihodnje?
Tega procesa ne gledam na ta način. Ne gre za določeno ploščo, temveč za kontinuiran razvoj. Ko sem bil mlad, sem seveda poslušal več različnih izvajalcev. Vendar pa ti niso samo za poslušanje, zadevo je potrebno tudi igrati. Tako sem začel igrati jazz, ki sem mu iz okolja dodal lokalne elemente, glasbo pa smo igrali od jutra do večera. Mislim, da danes ljudje nimajo več toliko potrpljenja, da bi se res naučili obvladati nek instrument, vse pa imajo že na računalnikih. Sam nisem pristaš tega koraka, saj menim, da moraš glasbo ustvarjati sam od samega začetka. Še naprej bom ustvarjal glasbo in se trudil ne dolgočasiti svojega občinstva.
Kaj lahko danes pričakujemo na odru?
Kar se tiče mene, držim pesti, da bodo ljudje razumeli naš ritem. Jaz sem tam, da v dveh urah dam vse od sebe. Nimamo vodilnega pevca, tako da obenem igram bobne zraven pa še ves čas pojem. Želim, da nas občinstvo preprosto gleda, posluša, poje in pleše.
